Večar je, večar je, už še večareje

Večar je, večar je, už še večareje, už še mi šerdečko za milim šaľeje.
Večariček večar, skorej še mi zvečar, bo še mi muj frajir na večar obecal.

Večar je, večar je, už še večareje, už še mi šerdečko za milim šaľeje
serdečku mojemu sama ňeznam kemu, znala bi ja komu ňit povedzec tomu.

Večaričok idze chtože do nas pridze, miloho doma ňit, za volkami idze
tak mi něskaj večar predaremňe zešol, čakalam miloho, aľe ňenadešol.

Večaričok idze, ktože gu nam pridze, muj mili na poľu za volkami idze,
muj mili na poľu, hojaja čuhaja, muj mili na poľu za volkami idze.

Ňit frajira teho, ňit pajtaša jeho, ňit mi chto povedac novinu od ňeho,
novina, novina, novinečka taka, že mojho frajira vžaľi za vojaka.

Ket sce vžaľi meho, vežce i druheho, naj še ňeraduje frajirečka jeho,
novina, novina, novinečka taka, že meho frajira vžaľi za vojaka.

Veľo jest parobkoch na každim valaľe, ale od tich našich ňit krajše beťare,
aľe od tich našich, hojaja čuhaja, aľe od tich našich ňit krajše beťare.