Adi Smolar

Kadarkoli naša je družina zbrana
Se razporedimo okol TV ekrana.
Pet nas je, vsi molče sedimo,
Gledamo program, n'č ne govorimo.
Se noben na nobenga ne ozira
In zato ne pride do prepira.
Vsi smo v svoje misli zatopljeni,
Prav lepo, lepo smo odtujeni.

Bognedaj, da bi crknu televizor, bognedaj
Bognedaj, da bi crknu televizor, bognedaj
Bognedaj, da bi crknu televizor, bognedaj
Bognedaj, da bi crknu televizor, bognedaj

Starejše sestre nobeden ne pogleda,
Sreča njena, saj je čisto bleda.
Trebuh njen se počasi veča,
S poročenim šefom že dolgo je noseča.
Se v fotelj ta mlajša je skrila,
Malo prej je travco pokadila.
Jo v mamila družba je zavedla,
Å prica Å¡olo, totalno je zabredla.

Bognedaj, da bi crknu televizor, bognedaj
Bognedaj, da bi crknu televizor, bognedaj
Bognedaj, da bi crknu televizor, bognedaj
Bognedaj, da bi crknu televizor, bognedaj

Fotra je sanacija zadela,
Rekli so, da bo ostal brez dela.
Mat' molči, ker noče biti tečna,
A v zakonu že dolgo ni več srečna.
ÄŒe bi se odkrito kdaj pogovorila,
Bi takoj, takoj bi se ločila.
Jaz molčim, a kaj bi jih sekiral,
Da na faksu totalno sem sfaliral.

Bognedaj, da bi crknu televizor, bognedaj
Bognedaj, da bi crknu televizor, bognedaj
Bognedaj, da bi crknu televizor, bognedaj
Bognedaj, da bi crknu televizor, bognedaj

Kadarkoli naša je družina zbrana
Se razporedimo okol TV ekrana.
Pet nas je, vsi molče sedimo,
Gledamo program, n'č ne govorimo.
Se noben na nobenga ne ozira
In zato ne pride do prepira.
Vsi smo v svoje misli zatopljeni,
Prav lepo, lepo smo odtujeni.

Kaj zato, če čisto nič ne štima,
Ob televizorju srečna smo družina.
Kaj zato, če čisto nič ne štima,
Ob televizorju srečna smo družina.
Kaj zato, če čisto nič ne štima,
Ob televizorju srečna smo družina.
Kaj zato, če čisto nič ne štima,
Ob televizorju srečna smo družina.