A jaka ja ňeščešľiva ostala

A jaka ja ňeščešľiva ostala,
ľubila ja za dva ročki kaprala.
Za dva ročki, za dva ročki, i za dzeň
a teraz me neščešľivu zochabel.

Aňi ja ce ňemiloval tak veľo,
to ľem ľudze ohvarjaju nas veľo.
Znaju ľudze, zna i moja rodzina,
žem ce verne spravodlivo ľubila.

Kebi ľudze kapustečku sadziľi,
vtedi bi še dvojo ľubic počali.
Ešči to ta kapustečka nevzešla,
už še naša verna ľubosc rozešla.