Adi Smolar

Neprilagojen!

Ko pamet so delili, jaz sem izvisel,
zato nikol do zdaj posebne sreče nisem mel,
namesto, da v povprečje skrit bi slepo šel naprej,
jaz s svojo glavo mislim, pa me tolčejo po njej!

O, o, o,
o, o, o,
živeti je težko,
vedno sem tepen, ker sem neprilagojen!

Se ti dobro bo godilo,
če v življenju ti bo mar le za hrano in pijačo,
za ženske in za dnar,
če boš opozarjal, da svet ni prav narjen,
presneto gor boš plačal, cepec neprlagojen!

O, o, o,
o, o, o,
živeti je težko,
vedno sem tepen, ker sem neprilagojen!

Če rad bi mirno živu, del črede moraš bit,
ko vsi kričijo, tudi ti moraš z njimi vpit,
jaz pa to odklanjam, se to ne zdi mi prav,
pa jih dobim na gobec, v želodec in po glav!
Au, au, au.

O, o, o,
o, o, o,
živeti je težko,
vedno sem tepen, ker sem neprilagojen!

ÄŒe bi visoko rad prilezu,
moraš sluzast bit,
slabotne v drek potlačit,
mogočnim lazit v rit,
meni to se gravža, tega nikdar nisem znal,
zato od raznih Å¡efov dobivam jih po glav!

O, o, o,
o, o, o,
živeti je težko,
vedno sem tepen, ker sem neprilagojen!

ÄŒe rad bi mel dost dnarja, treba je lagat in krast,
resnica in poštenje nepotreben sta balast,
mene pa, kretena, lagat in krast je sram,
zato pa revščina me tepe, tepe iz dneva v dan!
Au, au, au.

O, o, o,
o, o, o,
živeti je težko,
vedno sem tepen, ker sem neprilagojen!

Če te ustavijo organi, jim ne smeš težit,
čeprav te gnjavijo brez veze, moraš tiho bit,
bog ne daj, dab kakšno reku, da bi kaj gobcal,
sem to naredu, pa sem dobu s pendrekom po glav!

O, o, o,
o, o, o,
živeti je težko,
vedno sem tepen, ker sem neprilagojen!

Če hočeš v življenju svojem dobro skozi prit',
vsakemu se stanju moreš znat prlagodit',
če boš ubogal svojo vest in se načel držal,
jih vse življneje, t'ko kot jaz dobival boš po glav'!
Au, au, au.

O, o, o,
o, o, o,
živeti je težko,
vedno sem tepen, ker sem neprilagojen!